NAŠE REKE

Soča

Ribe: postrv, mrena

Soča je največja od naših rek, ki izvira v alpski dolini Trenta. Zgornji del je predvsem postrvja voda. Teče skozi slikovito sotesko do sotočja z reko Lepeno. Tam se ribji populaciji pridruži še lipan. Nato postopoma teče mimo Bovca in Čezsoče, dokler ne vstopi v ožjo dolino pod Srpenico. Tam se tok okrepi med velikimi skalami in si nabira moči v globokih tolmunih, preden se umiri pri Kobaridu, kjer se dolina občutno razširi. Tu se že bogatemu ribjemu življenju reke pridružita še klen in mrena. Tam začne meandrirati skozi bele peske in mehko teče proti Tolminu. Po sotočju s Tolminko vstopi v 7 km dolg rezervoar za HE Doblar. V njegovih globinah živijo največje soške postrvi in druge ribje vrste našega območja.

Z njenim najvišjim delom upravlja Zavod za ribištvo Slovenije. Od Čezsoče do sotočja z Vogerščkom, pod jezom pri Podselu, upravlja Ribiška družina Tolmin.

Tolminka

Ribe: postrv, lipan

Tolminka izvira globoko v Triglavskem narodnem parku v dolini Polog. Reka si je vrezala pot proti Soči skozi strmo dolino, mestoma sotesko, in se končno nekoliko odpre, ko doseže Tolminsko kotlino. Od izvira do sotočja s Sočo teče 10,2 km. Celoten odsek je ribolovna voda z izjemo regijskega parka Tolminska korita. Najdete lahko vse vrste postrvi in v spodnjem delu tudi lipana.

Z njenim najvišjim delom upravlja Zavod za ribištvo Slovenije. Od Čezsoče do sotočja z Vogerščkom, pod jezom pri Podselu, upravlja Ribiška družina Tolmin.

Učja

Ribe: postrv, lipan

Učja priteče v Slovenijo iz Italije in teče še 6,1 km, preden se zlije s Sočo. To je odmaknjena hitra reka s težkim dostopom, a spektakularno pokrajino. Najlažji dostop je pri starem mejnem prehodu z Italijo in pri vasi Žaga, kjer reka pride iz ozke soteske. V njej živijo predvsem postrvi, prisotni so tudi lipani.

Z njenim najvišjim delom upravlja Zavod za ribištvo Slovenije. Od Čezsoče do sotočja z Vogerščkom, pod jezom pri Podselu, upravlja Ribiška družina Tolmin.

Idrijca

Ribe: postrv…

Idrijca izvira pod vasjo Vojsko v hribih nad Idrijo in je naša druga največja reka. Najprej teče proti jugovzhodu do Idrijske Bele, zavije proti Idriji (SV), nato pa se počasi spet obrne proti Soški dolini (SZ). Ker izvira v gozdnatih hribih, ima značaj kraške reke s tipično zeleno barvo. Njeni bregovi so do vode porasli z drevesi, ima zelo globoke tolmune z brzicami in plitvimi teki med njimi. Izliva se v akumulacijsko jezero HE pri Bači pri Modreju, kjer se pod Mostom na Soči združi s Sočo. V tej reki so prisotne vse avtohtone vrste rib in ameriška postrv.

Z zgornjim delom Idrijce upravlja Ribiška družina Idrija. Od mostu v Stopniku do sotočja s Sočo upravlja Ribiška družina Tolmin.

Bača

Ribe: postrv…

Bača izvira pod Slatnikom in Lajnarjem ter si je vrezala globoko dolino Baško grapo. Vzdolž celotne dolžine 21,4 km tolmunov in tekov jo varujejo drevesa ter spremljata cesta in železnica. V Idrijco se izliva pri Bači pri Modreju. Prvi 3 km so ribji rezervat za soško postrv, preostalo je ribolovna voda, razdeljena na dva dela z jezom v Klavžah. V obeh delih živijo lipani in postrvi, z izjemo ameriške postrvi, ki je ni v zgornjem delu.

Nadiža

Ribe: postrv, lipan, klen in mrena

Nadiža izvira v Italiji, vstopi v Slovenijo, naredi 11,9 km dolg lok in se vrne v Italijo. Do Selc teče v ozki dolini z brzicami in globokimi tolmuni, nato se dolina razširi in pod Robičem reka skoraj izgine v debelih prodnih nanosih. V njej živijo vse vrste postrvi ter lipan, klen in mrena.

Kneža

Ribe: postrv, lipan

Kneža je tipična alpska reka, ki zbira vodo izpod Vogla in Rodice ter teče 8,3 km skozi ozko dolino proti dolini Bače. Reki se združita pod vasjo Kneža. Je v celoti ribolovna voda, v njej najdemo lipana in vse vrste postrvi razen ameriške.

Trebuščica

Ribe: postrv

Trebuščica izvira pod Mrzlo rupo in naredi 14 km dolgo pot do sotočja z Idrijco pri Dolenji Trebuši. Prvi del (5,7 km) je ribogojni rezervat za genetsko čisto soško postrv. Ves preostali del (8,3 km) je ribolovna voda. Dolina je zelo slikovita z globokimi tolmuni, kaskadami in brzicami, prodišča pa komaj omogočajo brodenje po njenih ozkih kanjonskih delih. Naseljujejo jo vse vrste postrvi, lipan, v spodnjem delu tudi klen in mrena.

NAŠE RIBE

Lipan

Thymallus thymallus

Lipan je endemična salmonidna vrsta v naših rekah. Živi v vseh naših rekah razen v Kneži, Koritnici in Beli. V naših vodah zraste do 60 cm in teže 2 kg. Prepoznaven je po dolgi živobarvni hrbtni plavuti. Zaradi mehkih ust se hrani skoraj izključno z vodnimi žuželkami, vendar večji primerki lovijo tudi manjše ribe.

Zaradi svoje pregovorno previdne prehranjevalne navade in posebnega videza je ta riba zelo cenjena med muharji.

Sezona: 15^. maj – 31^. oktober
Min. velikost: 45 cm

Soška postrv

Salmo trutta marmoratus

Soška postrv je endemična vrsta jadranskega povodja. Zraste občutno večja od drugih vrst rib v naših vodah. Največji dokumentirani primerki so bili dolgi več kot 120 cm in so tehtali več kot 20 kg. Od drugih postrvi jo ločimo po edinstvenem marmoriranem vzorcu in nesorazmerno veliki glavi, ki zavzema četrtino celotne dolžine telesa. Hrani se z vodnimi žuželkami, predvsem pa z drugimi ribami.

Zaradi svoje velikosti in izmuzljive narave je “marmorata” zelo iskana in velja za pravi dosežek vsakega muharja.

Sezona: 1^. april – 30^. september
Min. velikost: 60 cm

Klen

Leuciscus cephalus cabeda

Klen je endemična vrsta iz družine Cyprinidae, značilna za jadransko regijo. Običajno živi v jatah. Njegovo telo je valjaste oblike in ima precej velike luske po vsem telesu. Zraste lahko do 70 cm in do teže 5 kg. Hrani se z vodnimi organizmi, rastlinami in sadjem.

Ker velja za belo ribo, so ga ribiči prezirali, vendar je ta riba lahko pravi borec in jo je lahko zelo težko ujeti na muho.

Sezona: april, julij – oktober
Min. velikost: 30 cm

Ameriška postrv

Oncorhynchus mykiss

Ameriška postrv je alohtona vrsta v evropskih rekah. Uveljavila se je zaradi enostavne vzreje in prilagodljivosti različnim umetnim in naravnim habitatom. Ne križa se s soško postrvjo, vendar z njo tekmuje za hrano in prostor. Lahko jo prepoznamo po mavrično obarvani bočni strani in majhnih črnih pikah po celem telesu. Zraste lahko do 80 cm in do teže 8 kg. Ni zelo izbirčna pri hranjenju, je tako vodne žuželke kot druge ribe. V naših rekah se naravno razmnožuje, zato so “divji” primerki pogosti.

Zaradi svoje agresivne narave in močnega boja je za ribiče precej zanimiva riba.

Sezona: 26^. marec – 31^. oktober
Min. velikost: 26 cm

Mrena

Barbus plebejus

Mrena je kot klen endemična ciprinidna vrsta in prav tako živi v jatah. Ima rdečkasto obarvane plavuti in brke, po katerih jo lahko ločimo od drugih rib. Zraste do 70 cm in 4 kg teže. Je predvsem talni plenilec, ki se hrani z vodnimi organizmi in rastlinami. Živi predvsem v Soči od Kobarida navzdol, Idrijci in jezeru pri Mostu na Soči.

Sezona: april, julij – oktober
Min. velikost: 30 cm